Društvo je vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, zato uporablja znak nesnovne dediščine, logotip je šelma z vpisom letnice 1854 in trakom 160 let. V krožnem zapisu nad šelmo piše Etnološko društvo Prforcenhaus Kostanjevica.

​

Pri vseh dopisih (plakatih, zloženkah,…) uporabljamo pajaca s šelmo, ki ga je narisal Branimir Teslić. Društvo ima status društva v javnem interesu na področju kulture.

 

Tradicionalni prireditvi, ki jih organizira ED Prforcenhaus sta pustovanje imenovano Šelmarija in Kostanjeviška noč.

 

Društvo je za delo in sodelovanje na področju kulture in ohranjanja dediščine prejelo številna priznanja:

  o Kostanjeviški srebrnik, ki ga podeljuje občina Kostanjevica na Krki,

  o priznanje za aktivno delo in organizacijske uspehe KS Kostanjevica na Krki,

  o priznanje in zahvala za udeležbo na mednarodnem karnevalu Dobovski fašink,        Dobova,

  o priznanje in sodelovanje na karnevalu v Markovcih, ED Korant,

  o priznanje za sodelovanje na karnevalu v Kanalu ob Soči, ED Liški pustje,

  o priznanja za 160. letnico Šelmarije (Dobova, Markovci, Kanal ob Soči),

  o priznanje občine Dobrepolje,

  o zahvala TD Dobova,

  o priznanje občine Markovci,

  o knjižna nagrada s posvetilom prof. dr. Janeza Bogataja.

 

Društvo ima pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in priznanj. Najvišje priznanje za življenjsko delo je Zlata šelma.

 

Prehodni pokal Šelma za prizadevno delo članov (tekočega leta) podeljujemo vsako leto na pepelnično sredo. Pokal je izdelal akademski kipar Mitja Stanek. Občasno se podeljujejo še črna larfa.

​

Etnološko društvo Prforcenhaus že 160 let ohranja pustovanje imenovano Šelmarija. Ob tej priložnosti smo pripravili knjigo Kostanjeviška šelmarija. V knjigi v osmih poglavjih je preplet znanih dejstev, domnev, pričevanj in spominov posameznikov. Prof. dr. Janez Bogataj je ob knjigi izrazil veliko veselje, saj knjiga prinaša pričevanja neposrednih  nosilcev kulturnega pojava v pustnem času.

​

Vsako leto izdamo avtomobilsko vinjeto, ki predstavlja dovoljenje za vožnjo po mestu. Prav tako imamo lastno protokolarno vino pridobljeno z biro članov društva, pripravimo pustni koledar Od pusta do pusta in teden dni pred pustom odpremo razstavo Pust skozi čas.

​

Zadnjih 25 let imamo v času pustovanja lastno plačilno sredstvo kostanj. Vsakoletna nova serija obsega novce za 50 ježic, 1, 2, 5, in 10 kostanjev.

​

V spomin na neprekinjeno kovanje denarja kostanj, ki je vsa leta, od 12. februarja 1991, plačilno sredstvo v času pustovanja in v počastitev tega jubileja, smo v petek, 29. 1. 2016 v Lamutovem likovnem salonu predstavili  spominski kovanec. Kovanec je izdelan iz bakra, mehansko in galvansko obdelan v delavnici banke Prforcenhaus,  na eni strani je znak šelma, na drugi pa simbol kostanj kot sadež, serija obsega 100 kosov.  Spominski kovanec je v ovitku, barve žgane gline. S to barvo želimo ohraniti spomin na ceglarstvo in lončarstvo, ki je značilno za Kostanjevico in okolico. V ovitku je poleg novca še zloženka, ki predstavlja zgodbo o denarju kostanj. Slavnostni govornik na kulturni prireditvi je bil dr. France Arhar, ki je  z veliko čustvenega naboja predstavil zgodbo o denarju, ki jo je doživljal kot oče slovenskega tolarja. Prvi spominski kostanj smo podarili dr. Francetu Arharju.

​